Mikoriza: kaj je, kdaj jo uporabiti in pri katerih rastlinah nima smisla
Pod zemljo poteka sodelovanje, ki ga ne vidimo, a od njega je odvisna večina vrta. Drobne glive se povežejo s koreninami rastlin in jim pomagajo do vode in hranil, rastline pa jim v zameno dajo sladkorje. Temu sodelovanju pravimo mikoriza. Jesen, ko sadimo sadno drevje, grmovnice in živo mejo, je idealen čas, da jo spoznate. Pravilno dodana ob saditvi namreč rastlini pomaga, da se hitreje ukorenini in lažje prenese prvo sušno poletje.
Kaj je mikoriza?
Beseda mikoriza pomeni "glivna korenina". Gre za sožitje med koreninami rastline in posebnimi talnimi glivami. Glive okoli korenin razpletejo gosto mrežo tankih nitk (hif), ki sežejo veliko dlje in globlje od korenin samih. Tako rastlina dobi dostop do vode in hranil v večjem delu tal.
Mikorizo tvori velika večina kopenskih rastlin, od paradižnika in jablane do vrtnic in trave.
Zakaj bi mikorizo dodajali, če je v zemlji že?
V zdravi, neobdelani zemlji so mikorizne glive res prisotne. Na vrtu pa jih je pogosto premalo:
- okolica novogradenj, kjer je bila zemlja odkopana, prestavljena in zbita,
- lončnice in korita, saj so substrati brez naravnih glivnih združb,
- intenzivno obdelana zemlja, kjer jih uničita pogosto prekopavanje in uporaba fungicidov,
- presajanje sadik in dreves, ko so korenine poškodovane in se morajo na novem mestu šele razviti.
V teh primerih rastlini z dodano mikorizo omogočimo, da se sodelovanje vzpostavi hitreje.
Kaj mikoriza naredi za rastline?
- Boljše črpanje vode. Glivne nitke sežejo tudi v drobne pore zemlje, kamor korenine ne pridejo. Rastline zato lažje prenašajo sušo.
- Več dostopnega fosforja in mikroelementov. Predvsem fosfor je v zemlji slabo gibljiv in ga rastline brez pomoči gliv težko dosežejo.
- Hitrejše ukoreninjenje po saditvi in manj propadlih sadik.
- Boljša struktura tal. Glive izločajo snovi, ki zlepijo delce zemlje v drobtinice, zato zemlja bolje zadržuje vodo in zrak.
- Večja odpornost na stres, kot so vročina, presajanje in nekatere talne bolezni.
Pomembno: Mikoriza ni gnojilo in ga ne nadomešča. Rastlini pomaga, da hranila, ki so že v zemlji, bolje izkoristi.
Katera mikoriza za katere rastline?
Obstaja več vrst mikorize, zato ena ne deluje za vse rastline:
| Rastline | Vrsta mikorize | Primeren izdelek |
|---|---|---|
| Zelenjava (paradižnik, paprika, kumare, bučke), zelišča, trajnice, cvetlice, sadno drevje, vrtnice | arbuskularna (endomikoriza) | Symbivit, Organics nutrients Mykoriza premium |
| Trata | arbuskularna | Turfcomp |
| Iglavci, hrast, bukev, breza, lipa, leska | ektomikoriza | Ectovit |
| Borovnice, rododendroni, azaleje, vresje | erikoidna | Rhodovit |
Celotno ponudbo najdete med pripravki z mikorizo.
Pri katerih rastlinah mikoriza nima smisla?
Nekatere rastline mikorize ne tvorijo, zato jim dodajanje ne koristi:
- kapusnice: zelje, ohrovt, cvetača, brokoli, koleraba, redkev, redkvica, rukola, gorčica,
- metlikovke: špinača, blitva, rdeča pesa.
Na gredici, kjer rastejo te vrtnine, mikorizo prihranite za paradižnik, papriko ali kumare.
Kdaj uporabiti mikorizo?
Najpomembnejše pravilo: mikoriza mora priti v neposreden stik s koreninami. Zato jo dodajate takrat, ko so korenine dostopne:
- ob saditvi dreves, grmovnic in žive meje (jeseni in spomladi),
- ob presajanju sadik zelenjave na vrt ali v rastlinjak,
- ob presajanju lončnic in sajenju balkonskega cvetja,
- ob setvi ali dosejevanju trate,
- ob saditvi čebulnic in trajnic.
Pri trajnih rastlinah, kot so drevesa, grmovnice in trajnice, je običajno dovolj ena aplikacija, saj se glive z rastlino razraščajo naprej. Pri enoletnicah jo dodajte vsako sezono.
Kako pravilno uporabiti mikorizo?
Pri saditvi drevesa ali grmovnice
- Izkopljite sadilno jamo in zemljo pomešajte s kompostom.
- Mikorizo potresite po dnu in stenah jame, kjer bodo rasle korenine.
- Golokorenske sadike lahko pred saditvijo pomočite v kašo iz vode in mikorize.
- Rastlino posadite, zasujte in dobro zalijte.
Pri presajanju zelenjave in cvetja
Žličko pripravka stresite v sadilno luknjo, tako da se korenine sadike dotikajo pripravka.
Pri trati
Pripravek za trato pred setvijo zmešajte s semenom ali pa ga po prezračevanju posejte po površini, da pade v luknjice do korenin.
Pri obstoječih rastlinah
Z lesenim kolom ali svedrom naredite nekaj lukenj v območju korenin, vanje stresite mikorizo in zalijte.
Količine se med izdelki razlikujejo, zato upoštevajte navodila na embalaži.
5 napak, zaradi katerih mikoriza ne deluje
- Posip po površini. Glive na površju ne pridejo do korenin in propadejo.
- Hkratna uporaba fungicidov. Sredstva proti glivičnim boleznim uničijo tudi koristne glive.
- Preveč fosforja. Pri visokih odmerkih fosfornih gnojil rastlina sodelovanja z glivami ne potrebuje in ga zavrne. Izberite organska ali uravnotežena gnojila.
- Neprimerno shranjevanje. Mikoriza vsebuje žive organizme. Hranite jo na hladnem in suhem ter jo porabite pred iztekom roka uporabe.
- Napačna vrsta. Mikoriza za drevesa ne bo pomagala paradižniku in obratno.
Pogosta vprašanja o mikorizi
Ali lahko mikorize dodam preveč?
Ne. Rastlini ne škodi, a presežek ne prinese dodatne koristi. Dovolj je količina iz navodil.
Kako dolgo deluje mikoriza?
Ko se glive enkrat povežejo s koreninami, sodelovanje traja celo življenje rastline, dokler ga ne uniči na primer fungicid ali prekopavanje.
Ali lahko mikorizo uporabljam skupaj z gnojili?
Da, z organskimi in uravnoteženimi gnojili. Izogibajte se visokim odmerkom fosforja in fungicidom.
Ali je mikoriza primerna za borovnice?
Borovnice potrebujejo posebno, erikoidno mikorizo, ki je drugačna od tiste za vrtnine. Več o gojenju borovnic preberite v članku Borovnice in kisla tla.
Kdaj je najboljši čas za dodajanje mikorize?
Ob saditvi ali presajanju, ko so korenine dostopne. Jeseni je to ob saditvi sadnega drevja, grmovnic in žive meje, spomladi ob presajanju sadik zelenjave.
Mikoriza za vaš vrt
