Pakirano v big bag vreči po 1500 litrov.

Vulkanska glina se uporablja kot surovina za mešanje substratov.
Pripomore k zadrževanje vlage in hranil v substratu.
Zadrži 110 g vode/100 g gline.
pH 6,5-7,
Kationska izmenjava: 30 meq/100 g.
Specifična teža: 660-760 kg/m³ (3-6 mm)

Vulkanska glina je produkt eksplozivnih vulkanski izbruhov, ki nastajajo zaradi nasilnega širjenja plinov, raztopljene lave.

Splošno o Glina:

Vulkanska glina v vrtnarstvu: Uporaba in prednosti za rastline

Vulkanska glina je naravna mineralna spojina, pridobljena iz vulkanskega pepela in kamnin. Njena edinstvena struktura vsebuje veliko število por, ki omogočajo visoko sposobnost absorpcije vode, hranil in drugih snovi.

Kemijske lastnosti vulkanske gline

Vulkanska glina je kompleksna mineralna spojina, ki ima številne kemijske lastnosti, zaradi katerih je koristna v številnih aplikacijah, vključno z vrtnarstvom. Med glavnimi kemijskimi lastnostmi vulkanske gline so: Silicijev dioksid (SiO2): Glavna sestavina vulkanske gline je silicijev dioksid. Ta mineral daje vulkanski glini trdnost in odpornost. Aluminijev oksid (Al2O3): Prisotnost aluminijevega oksida daje vulkanski glini svoje fizikalne lastnosti, kot so poroznost in absorpcijska sposobnost. Železov oksid (Fe2O3): Železov oksid v vulkanski glini lahko prispeva k njeni barvi in jo obarva rdeče, rumeno ali rjavo. Kalcijev oksid (CaO) in magnezijev oksid (MgO): Ta dva elementa dodajata kemično stabilnost vulkanski glini ter lahko vplivata na njeno sposobnost uravnavanja pH vrednosti tal. Kalijev oksid (K2O) in natrijev oksid (Na2O): Ti elementi so pogosto prisotni v manjših količinah in lahko vplivajo na osnovno reaktivnost in kemijsko sestavo gline. Vodikove vezi in površinske lastnosti: Vulkanska glina ima porozno strukturo, ki omogoča dobro absorpcijo vode in hranil, kar je pomembno za rastline. Prisotnost vodikovih vezi in površinskih lastnosti minerala je odgovorna za to sposobnost.

Uporaba vulkanske gline v vrtnarstvu

Poleg že navedenih lastnosti ima vulkanska glina še nekaj lastnosti, ki so izjemno koristne za vrtnarstvo:

Izboljša zračnost tal: Vulkanska glina v obliki praška ali granulata se lahko dodaja zemlji za izboljšanje zračnosti. S svojo porozno strukturo omogoča večjo prezračenost koreninskega sistema rastlin, kar spodbuja zdravo rast.
Povečuje sposobnost zadrževanja vode: Zmožnost zadrževanja vode je še ena ključna lastnost vulkanske gline. Absorbira vodo in hranila ter jih sprošča postopoma, kar pomaga ohranjati vlago v tleh in preprečuje prekomerno izsuševanje.
Regulira pH vrednost tal: Zaradi svoje nevtralne pH vrednosti vulkanska glina lahko uravnava kislost in alkalnost tal, pomaga pri vzpostavljanju bolj uravnoteženega pH-ja, kar je ključno za optimalno rast rastlin.
Bogat vir mineralov: Vulkanska glina vsebuje različne minerale in elemente v sledovih, ki so koristni za rastline. Ti minerali v tleh spodbujajo hranjenje in razvoj koreninskega sistema.
Zmanjšuje stres zaradi toplote: V nekaterih primerih se uporablja za zaščito rastlin pred vročino in stresom zaradi visokih temperatur.
Ekološka alternativa: Ker je naravni mineral, vulkanska glina predstavlja okolju prijazno alternativo sintetičnim kemikalijam v vrtnarstvu

Katere rastline so primerne za uporabo vulkanske gline?

Vulkansko glino lahko uporabljamo za številne vrste rastlin. Predvsem so koristne za rastline, ki imajo raje dobro odcejeno zemljo, kot so paradižniki, paprike, jagode, vrtnice in trajnice. Zaradi svoje sposobnosti zadrževanja vode in hranil je vulkanska glina še posebej uporabna za rastline v sušnih območjih ali v tleh z visoko vsebnostjo peska.