D- ŠOTA (RUMENA) 250L (LITHUANIAN PEAT) / 18 kom/paleti

 UPORABA ŠOTE:
Sama šota brez dodatkov se uporablja kot izboljševalec strukture prsti, za trato (mešanica z zemljo izboljšuje zračnost in zadržuje vlago), za presajanje rastlin, ki ljubijo kisla tla (rododendroni in azaleje), …V substratih izboljšuje zračne pogoje, zadržuje vlago in stimulira rast korenin.
Dodaja pa tudi humus v zemljo, ki je pomemben za rast rastlin.

Splošno o Šota:

Šota je naravni material, in sicer je to delno kompostiran šotni mah. Šota se je razvila v tisočih letih, in sicer kot rezultat kompostiranja šotnega mahu v razmerah brez kisika (močvirje). Šota vpije vodo kot goba. Sama šota nima hranilne vrednosti za rastline, ima pa odlično lastnost, da zadržuje vodo in gnojila ter ju postopoma sprošča. Šota se razlikuje po načinu pridelave. Poznamo dva načina pridelovanja šote, in sicer:

• MLETA ŠOTA Pridelujejo jo od maja do avgusta z metodo površinskega mletja (1-2 cm). Med sušenjem jo obračajo enkrat ali dvakrat. Šoto pobirajo s specialnimi pobiralci in jo skladiščijo v velikih kupih. V tovarni jo presejejo, zmeljejo in premešajo. Je v osnovi kisla pH 3.5-4.5. Kot material za substrate je nenadomestljiva.
  Granulacije: 0-5 mm (za setev), 0-10 mm (fina-brez morebitnih lesenih delcev), 0-20 mm (običajna-normalna), 0-40 mm (za proizvodnjo substratov, kontejnerji ...)
• ŠOTA V KOCKAH PREMRZNJENA ŠOTA Pri tem procesu je šota rezana v kocke, ki jih potem zračno sušijo na zraku 12 mesecev. Velika prednost tega procesa je, da je struktura šote skoraj v celoti ohranjena. Šota po tej tehniki je na splošno groba, zelo vpojna za vodo in posebej primerna za zalivanje na mizah (potopno). Proizvajajo jo v granulacijah 10-20 mm, 20-40 mm, 10-40 mm. Vendar je dražja.
• ŠOTA IMA CERTIFIKAT O SKLADNOSTI ZA UPORABO V EKOLOŠKI PREDELAVI